O luskavici

Luskavica je kronična vnetna bolezen, ki prizadene predvsem kožo, vendar njeni učinki segajo precej globlje v telo. Danes govorimo o psoriatični bolezni, kar pomeni, da lahko vpliva na številne sisteme v telesu, denimo na sklepe, presnovo in splošno zdravje.

Luskavica je pogosto napačno razumljena – tako v širši javnosti kot tudi med bolniki ob prvih simptomih. Prav zato je pomembno, da na enem mestu ponudimo preverjene, razumljive in strokovno utemeljene informacije.

Na kratko o luskavici

Luskavica (psoriaza oziroma psoriatična bolezen) je kronična, nenalezljiva bolezen, pri kateri nastopi pospešeno obnavljanje kožnih celic. Namesto običajnega cikla (približno 28 dni) se celice obnavljajo v nekaj dneh, kar povzroči njihovo kopičenje na površini kože.

Luskavica se kaže z značilnimi znaki in simptomi:

  • rdeče, jasno omejene lezije,
  • srebrnkaste luske,
  • suha, lahko razpokana koža,
  • srbenje ali pekoč občutek.

Luskavica prizadene približno 2–3 % ljudi in se lahko pojavi v katerikoli starosti, najpogosteje pa med 15. in 35. letom.

Bolezen običajno poteka v zagonih (poslabšanjih) in obdobjih izboljšanja, njen potek pa je zelo individualen.

Luskavica se lahko pojavlja v več različnih oblikah, vendar nobena ni nalezljiva in se ne prenaša z dotikom.

Vzroki za nastanek

Natančen vzrok luskavice ni popolnoma pojasnjen, vendar gre za kombinacijo genetskih dejavnikov in vplivov okolja.

Pojav luskavice izvira iz imunskega sistema, ki je ključni mehanizem nastanka bolezni, saj deluje prekomerno:

  • aktivira T-celice (to so obrambne celice, ki ščitijo telo pred okužbami),
  • sprošča vnetne snovi (citokine),
  • pospeši rast kožnih celic.

Rezultat je kronično vnetje in značilne kožne spremembe.

Pomembna je tudi genetska nagnjenost, saj se luskavica pogosteje pojavlja v družinah. Prav tako je tveganje večje, če ima bolezen eden od staršev.

Sprožilci so dejavniki, ki pri osebah z genetsko nagnjenostjo lahko bolezen sprožijo. Med njimi so lahko:

  • stres,
  • okužbe (zlasti streptokokne),
  • poškodbe kože (rez, opeklina),
  • določena zdravila (npr. litij, zaviralci adrenergičnih receptorjev beta – beta blokatorji),
  • kajenje,
  • alkohol,
  • hladno in suho vreme.

Vrste luskavice

01

Luskavica v plakih

Luskavica v plakih je najpogostejša oblika luskavice, ima jo približno 80–90 odstotkov bolnikov. Zanjo so značilna suha, srbeča, jasno omejena žarišča (plaki), ki so privzdignjena nad površino kože in prekrita s srebrnkastimi luskami. Pojavljajo se predvsem na komolcih, kolenih, v križnem predelu in na lasišču. Barva sprememb je lahko različna glede na tip kože. Po umiritvi bolezni lahko na prizadetih mestih začasno ostanejo spremembe v pigmentaciji, zlasti pri temnejši koži.

02

Luskavica nohtov

Luskavica lahko prizadene tudi nohte na rokah in nogah. Pojavijo se lahko drobne vdolbinice na površini nohta, spremembe barve ter zadebelitev ali nepravilna rast. Noht se lahko delno loči od podlage (oniholiza), pri hujših oblikah pa lahko postane krhek in se drobi.

03

Kapljičasta luskavica

Ta oblika se pogosteje pojavlja pri otrocih in mlajših odraslih. Običajno se razvije po bakterijski okužbi, najpogosteje po streptokoknem vnetju žrela. Zanjo so značilne številne drobne, kapljaste spremembe z luščenjem, ki se pojavijo na trupu in okončinah.

04

Inverzna luskavica

Pojavlja se v kožnih gubah, kot so dimlje, pazduhe, pod prsmi ali v medglutealnem predelu. Spremembe so običajno gladke, rdeče in manj luščeče, pogosto pa jih spremljata draženje in občutljivost. Zaradi vlage in trenja se lahko stanje poslabša, pogosto pa so prisotne tudi glivične okužbe.

05

Pustulozna luskavica

Gre za redkejšo obliko, pri kateri se pojavijo mehurčki, napolnjeni z gnojem (pustule), na pordeli koži. Lahko je omejena na določene predele, kot so dlani in podplati, ali pa se pojavi razširjeno po telesu.

06

Eritrodermična luskavica

To je najredkejša in najtežja oblika luskavice, ki lahko prizadene skoraj celotno površino kože. Kaže se z obsežno rdečino, luščenjem ter izrazitim srbenjem ali pekočim občutkom. Gre za resno stanje, ki zahteva hitro in strokovno zdravljenje.

Pridružena stanja


Psoriatična bolezen lahko vpliva tudi na druge organe in sisteme v telesu. Pri bolnikih se pogosteje pojavljajo nekatera pridružena stanja, zato je pomembno celostno spremljanje bolezni in pravočasno prepoznavanje težav.

Bolniki z luskavico imajo povečano tveganje za razvoj različnih zdravstvenih težav. Med njimi so:

  • psoriatični artritis,
  • bolezni srca in ožilja,
  • ateroskleroza,
  • metabolni sindrom,
  • debelost,
  • sladkorna bolezen,
  • psihološke težave, denimo anksioznost in depresija.

Zgodnje prepoznavanje teh stanj omogoča pravočasno zdravljenje in lahko pomembno izboljša dolgoročno zdravje bolnika.

Psoriatični artritis

Najpogosteje luskavico spremlja psoriatični artritis, vnetna revmatična bolezen, ki prizadene približno 30 odstotkov ljudi z luskavico. Vnetje prizadene sklepe na rokah in nogah, lahko pa tudi hrbtenico. Najpogostejši simptomi vključujejo:

  • bolečine v sklepih,
  • otekanje sklepov,
  • jutranjo okorelost,
  • zmanjšano gibljivost,
  • utrujenost.

Psoriatični artritis pogosto prizadene sklepe okončin

Psoriatični artritis se praviloma pojavi približno 7–10 let po diagnozi luskavice, v starosti 30–55 let, izjemoma pa pred pojavom kožnih sprememb. Prizadene približno enako število moških in žensk. Če bolezni ne zdravimo pravočasno, lahko povzroči trajne poškodbe sklepov, zato je zgodnje prepoznavanje zelo pomembno.

Presnovne težave

Pri bolnikih z luskavico se pogosteje pojavljajo tudi presnovne in srčno-žilne bolezni. Kronično vnetje v telesu lahko poveča tveganje za:

  • povišan krvni tlak,
  • sladkorno bolezen tipa 2,
  • povišane ravni maščob v krvi,
  • debelost in presnovni (t. i. metabolni) sindrom,
  • bolezni srca in ožilja.

Zato so pomembni redni preventivni pregledi ter zdrav življenjski slog, ki vključuje uravnoteženo prehrano, telesno dejavnost in opustitev kajenja.

Psihosocialne težave

Luskavica lahko močno vpliva tudi na duševno zdravje in socialno življenje. Vidne kožne spremembe lahko povzročajo občutke sramu, zmanjšajo samozavest in povečajo socialno izolacijo. Bolniki se pogosto soočajo s:

  • povečanim stresom,
  • anksioznostjo,
  • depresijo,
  • težavami v odnosih,
  • stigmo in predsodki okolice.

Pomembno je poudariti, da luskavica ni nalezljiva in da bolniki zaradi bolezni niso manj sposobni ali manj vključeni v družbo. Poleg zdravljenja kože sta zato pomembna tudi psihološka podpora in razumevanje okolice.

PODKAST MEDICAL ORBIT

Luskavica in duševno zdravje: skrita plat kronične bolezni

Tamara Levičnik, dr. med.

  • Kako pogosto duševne težave spremljajo luskavico
  • Kako stigma in napačne predstave vplivajo na bolnike
  • Kako zdravniki prepoznajo psihološko stisko pri svojih pacientih
  • Katere so učinkovite strategije za izboljšanje duševnega počutja
  • Kako pomembna je vloga gibanja, prehrane in podpornih skupin – društva psoriatikov
  • Kako lahko bližnji nudijo pravo podporo