Luskavica in presnovni sindrom

Luskavica prizadene približno 2–3 % ljudi. Dolgo je veljalo prepričanje, da gre predvsem za kožno bolezen. Izjemen napredek pri raziskovanju luskavice pa je privedel do spoznanja, da gre za sistemsko vnetno bolezen, ki ne prizadene le kože, temveč lahko vpliva tudi na druge organe.

Ta dognanja so omogočila razvoj prvega tarčnega biološkega zdravila leta 2004. Raziskovanje luskavice se intenzivno nadaljuje, kar se odraža tudi v prihodu številnih novih sistemskih (bioloških) zdravil, s katerimi danes luskavico zelo uspešno zdravimo.

Luskavica ni le bolezen kože

Ker je luskavica sistemska bolezen, lahko poleg kože prizadene tudi druge organe. Najpogosteje so z njo povezani psoriatični artritis, srčno-žilne bolezni, presnovni sindrom ter duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost.

Te bolezni se sicer pogosteje pojavljajo pri hujših oblikah luskavice, vendar se lahko razvijejo tudi pri blažjih oblikah. Sistemsko vnetje, ki spremlja luskavico, namreč pomembno vpliva na razvoj ali napredovanje vseh naštetih bolezni, zato je tveganje zanje pri bolnikih z luskavico povečano.

Kaj je presnovni sindrom?

Presnovni sindrom je luskavici zelo pogosto pridružen. Vključuje debelost, zvišan krvni tlak (arterijsko hipertenzijo), motnje presnove maščob (zvišane vrednosti holesterola in/ali trigliceridov) ter moteno presnovo krvnega sladkorja (inzulinsko rezistenco) oziroma že razvito sladkorno bolezen tipa 2.

Ocenjuje se, da je presnovni sindrom prisoten pri več kot tretjini bolnikov z luskavico. Njegova pojavnost pa narašča tudi v splošni populaciji, predvsem zaradi neustreznega življenjskega sloga.

Presnovni sindrom pomembno poveča tveganje za srčno-žilne bolezni, kot so srčni infarkt, srčno popuščanje, možganska kap in periferna arterijska bolezen. Srčno-žilne bolezni pa so najpogostejši vzrok obolevnosti in umrljivosti tako v splošni populaciji kot tudi pri bolnikih z luskavico.

Kako sta povezana luskavica in presnovni sindrom?

Luskavica in presnovni sindrom sta tesno povezana. Skupen jima je kronični vnetni proces, ki se medsebojno potencira. Vnetje, ki povzroča spremembe na koži, vpliva tudi na razvoj presnovnega sindroma, hkrati pa lahko vnetje, povezano s presnovnim sindromom, dodatno poslabša potek luskavice.

Ob sočasni prisotnosti presnovnega sindroma je luskavica pogosto hujša (prizadeta je večja površina kože) in slabše odgovori na zdravljenje. Velja tudi obratno – hujša kot je luskavica, večja je verjetnost za razvoj presnovnega sindroma.

Tveganje za njegov nastanek se povečuje tudi s trajanjem bolezni – dlje kot luskavica traja, večje je tveganje za razvoj presnovnega sindroma.

Vloga sistemskega vnetja

Znano je tudi, da je pri bolnikih z nezdravljeno luskavico in hkrati prisotnim presnovnim sindromom posamezne komponente presnovnega sindroma težje uravnavati. Pogosto so potrebni višji odmerki zdravil in/ali kombinacija več zdravil.

Pri zdravljenju arterijske hipertenzije je tako za doseganje ustreznih vrednosti krvnega tlaka pogosteje potrebna kombinacija dveh ali treh zdravil, podobno velja tudi za zdravljenje motenj presnove maščob, kjer so pogosteje potrebni višji odmerki.

Pomembno vlogo pri tem ima vnetni citokin, imenovan dejavnik tumorske nekroze (angl. tumor necrosis factor – TNF), ki ima ključno vlogo pri luskavici in neposredno zavira privzem glukoze v celice ter s tem prispeva k razvoju inzulinske rezistence.

Zakaj je pomembno zgodnje in učinkovito zdravljenje?

Dermatovenerologi zato pri vsakodnevnem delu z bolniki z luskavico poleg izboljšanja kožnih sprememb vedno razmišljamo tudi o tem, kako čim bolj zmanjšati sistemsko vnetno breme bolezni. Vemo namreč, kakšne posledice lahko povzroča dolgotrajno vnetje in kako pomembno je zgodnje zdravljenje.

S tem želimo preprečiti škodo na srčno-žilnem sistemu in drugih organih, ki jo lahko povzroča nezdravljeno sistemsko vnetje.

Žal so se ta pomembna spoznanja o sistemskem vnetnem bremenu luskavice pojavila relativno nedavno, zato so se pri nekaterih bolnikih posledice že razvile, med drugim tudi presnovni sindrom.

Pri takih bolnikih je zato posebej pomembno dosledno zdravljenje vseh njegovih komponent – zvišanega krvnega tlaka, motenj presnove maščob in sladkorne bolezni – hkrati pa tudi učinkovito zdravljenje luskavice.

Zdravila in sprememba življenjskega sloga se dopolnjujejo

Pri bolnikih je pogosto zaznati zadržanost do zdravljenja teh bolezni, tudi zaradi zavajajočih informacij v televizijskih oglasih. Kljub opozorilom strokovne javnosti so takšne vsebine še vedno prisotne in lahko ustvarjajo napačen vtis, da je zdravljenje z zdravili škodljivo ali nepotrebno. Posledično se nekateri bolniki branijo zdravljenja, dokler ni prepozno.

Nemalokrat z zdravljenjem tudi (predolgo) odlašajo – veliko jih reče, da bodo najprej poskusili zgolj s spremembo življenjskega sloga. Ta je vsekakor zelo pomembna in nujna, vendar je ob že prisotnih boleznih praviloma smiselno začeti tudi ustrezno zdravljenje. Ob doslednem izvajanju zdravega življenjskega sloga se lahko sčasoma potreba po zdravilih namreč zmanjša.

Katere vrednosti je dobro poznati in spremljati?

Pomemben vidik predstavlja tudi aktivna skrb bolnika za lastno zdravje, ki se začne z dobrim poznavanjem svojega zdravstvenega stanja. Vsakemu bolniku, še posebej pa bolniku z luskavico, zato priporočamo, da:

• si redno meri krvni tlak (npr. enkrat tedensko ali vsaj mesečno),
• spremlja obseg trebuha (naj bo do 80 cm pri ženskah in do 94 cm pri moških),
• pozna vrednosti maščob v krvi (LDL in HDL holesterol ter trigliceride),
• pozna vrednost krvnega sladkorja na tešče,
• pozna vrednost trimesečnega povprečja krvnega sladkorja (glikirani hemoglobin – HbA1c).

Ob povišanih vrednostih je potrebno pravočasno ukrepati, da preprečimo nastanek začaranega kroga med luskavico in presnovnim sindromom, v katerem se bolezni medsebojno poslabšujejo. Dlje kot so namreč prisotne nezdravljene bolezni, zahtevnejše postaja zdravljenje.

Zdravljenje luskavice in skrb za srčno-žilno zdravje

Na srečo imamo danes na voljo zelo učinkovita zdravila za zdravljenje luskavice, ki pomembno zmanjšujejo sistemsko vnetno breme bolezni. Pričakujemo, da se bo s tem tveganje za presnovni sindrom in srčno-žilne bolezni pri bolnikih z luskavico približalo tveganju splošne populacije.

Kljub temu pa ostaja zdrav življenjski slog izjemno pomemben. Za ohranjanje srčno-žilnega zdravja priporočamo:

• opustitev kajenja,
• redno telesno aktivnost (vsaj 150 minut tedensko; npr. 30 minut hoje 5-krat tedensko),
• mediteranski način prehrane, bogat z vlakninami, omega-3 maščobnimi kislinami, sadjem, zelenjavo in kakovostnimi beljakovinami ter izogibanje predelani hrani,
• vzdrževanje primernega obsega trebuha (do 80 cm pri ženskah in do 94 cm pri moških),
• vzdrževanje krvnega tlaka pod 130/80 mmHg,
• vzdrževanje vrednosti LDL holesterola pod 2,6 mmol/L,
• vzdrževanje vrednosti trigliceridov pod 1,7 mmol/L,
• vzdrževanje vrednosti glukoze na tešče do 6,1 mmol/L,
• vrednost HbA1c do 7,0 % oziroma, kadar je to varno dosegljivo, idealno do 6,5 %.

Luskavica kot opozorilni znak za dodatno skrb za zdravje

Zdravniki smo najbolj zadovoljni, kadar bolnik aktivno sodeluje pri skrbi za svoje zdravje in je o njem dobro poučen. Takrat je tudi obravnava najbolj učinkovita in ima bolnik od nje največ koristi.

V takih primerih lahko luskavico razumemo tudi kot opozorilni znak, da je čas za dodatno skrb za zdravje. Zdravniki vam bomo pri tem z veseljem stali ob strani in vas na tej poti podpirali.