Psoriatična bolezen in njen vseobsegajoč negativen vpliv na psihofizično zdravje

Psoriatična bolezen je kronična, sistemska vnetna bolezen, ki poleg luskavice, izražene na koži, pogosto vključuje tudi vnetje sklepov ter številne druge pridružene bolezni, hkrati pa pomembno vpliva na duševno zdravje bolnikov.

Luskavica lahko izrazito poslabša kakovost življenja ter vodi v stigmo, socialno izolacijo in zmanjšano samozavest. Posledično imajo bolniki z luskavico večje tveganje za pojav depresije, anksioznosti in drugih psihiatričnih motenj.

Ključna naloga dermatovenerologa zato ni le zdravljenje kožnih sprememb, temveč tudi pravočasno prepoznavanje in celostno obravnavanje drugih vidikov psoriatične bolezni.

Psoriatična bolezen je več kot bolezen kože

Psoriatična bolezen je kronična, vnetna bolezen, ki se najpogosteje izraža s kožnimi spremembami – rdečimi, zadebeljenimi, belo-sivo luščečimi, ostro omejenimi zadebeljenimi ploščami (t. i. plaki). Te se lahko pojavijo kjerkoli po koži, najpogosteje pa bolezen prizadene komolce, kolena, lasišče in spodnji del hrbta.

Poleg prizadetosti kože lahko med drugim luskavica prizadene tudi sklepe (psoriatični artritis), srčno-žilni sistem ter ima izrazit vpliv na duševno zdravje bolnikov (1).

Vpliv luskavice na duševno zdravje in kakovost življenja

Vpliv na duševno zdravje in kakovost življenja sta najmanj vidna, a ena najtežjih vidikov psoriatične bolezni. Bolniki se zaradi vidnih kožnih sprememb pogosto soočajo s stigmo, občutki sramu in zmanjšano samopodobo ter imajo težave s spanjem.

To lahko vodi v socialno izolacijo – posamezniki se izogibajo bazenom, drugim športnim aktivnostim ali celo vsakodnevnim stikom z ljudmi. Posledično ni presenetljivo, da so pri bolnikih z luskavico zlasti depresija, pa tudi anksioznost in druge psihiatrične motnje pogostejše kot pri splošni populaciji.

Bolniki z luskavico lahko napram splošni populaciji pogosteje razvijejo odvisnosti, npr. od alkohola, kajenja ter prepovedanih substanc (2).

Teža in mesto bolezni sta pomembna

Vpliv na duševno zdravje pri luskavici je odvisen od teže bolezni – pojavnost depresije in anksioznosti sta višji pri tistih z zmerno do hudo boleznijo na koži, ocenjeno z indeksom jakosti luskavice PASI (ang. Psoriasis Area Severity Index), kot tudi pri tistih z luskavici pridruženimi boleznimi, npr. boleznimi srca in ožilja ali vnetno črevesno boleznijo (2).

Posebej velik vpliv na duševno zdravje ima luskavica takrat, kadar se pojavi na vidnih ali občutljivih mestih, kot so nohti, obraz, lasišče, dlani, podplati ali genitalno področje. Kadar luskavica prizadene omenjene lokacije, govorimo o luskavici posebnih mest.

Čeprav v teh primerih prizadene relativno majhno površino kože, ima lahko luskavica posebnih mest nesorazmerno velik vpliv na kakovost življenja bolnikov. Bolnik s prizadetimi dlanmi težje opravlja vsakodnevna opravila, nekdo z genitalno prizadetostjo pa se lahko zaradi tega izogiba intimnim odnosom (3).

Vpliv na psihofizično zdravje pri luskavici pa ni odvisen le od obsega in lokacij kožnih sprememb, ampak tudi od spola bolnikov – ženskam namreč luskavica predstavlja večje duševno breme kot moškim (2).

Luskavica in psihični stres se lahko medsebojno krepita

Psihofizično zdravje in luskavica sta povezana v obeh smereh – depresija pri bolnikih ni le reakcija na videz kože, temveč tudi posledica kroničnega sistemskega vnetja, ki vpliva na delovanje možganov.

Velja pa tudi obratno – psihološki stres je pomemben sprožilec luskavice, ki ga pogosto podcenjujemo. Čeprav natančno ne vemo, kako stres vpliva na nastanek bolezni, raziskave kažejo, da lahko moti imunski sistem – poveča vnetje – in zmanjša naravno zaščito kože ter lahko oslabi kožno pregrado, kar poslabša luskavico.

Ker se poslabšanje luskavice in psihični stres med seboj krepita, se lahko ustvari začaran krog, ki otežuje življenje in zdravljenje bolnika (4).

Kako ocenjujemo vpliv luskavice na življenje?

Zaradi vsega naštetega dermatovenerologi ne ocenjujemo teže luskavice zgolj po obsegu in intenziteti prizadete kože, ki ju v praksi računamo z orodjema BSA (iz ang. Body Surface Area, prizadetost telesne površine) in PASI, ampak tudi z vplivom luskavice na kakovost življenja obolelega.

Za oceno tega vpliva bolnik izpolni vprašalnik DLQI (ang. Dermatology Life Quality Index, dermatološki indeks kvalitete življenja). Ta preprost vprašalnik zajema 10 vprašanj o vplivu kožne bolezni na duševno počutje, družabno življenje, delo, spolnost, vsakodnevne navade in socialne odnose v zadnjem tednu dni.

Doseganje 11 točk ali več pomeni, da ima bolezen zelo velik oz. ekstremno velik vpliv na življenje bolnika (5).

Včasih se pravo breme bolezni pokaže šele po uspešnem zdravljenju

Kljub ocenam DLQI pa lahko dermatovenerologi prepoznamo, kako močno je vplivala luskavica na posameznika, včasih šele za nazaj – zelo poučen je pogost primer iz prakse, ko bolnik pride na kontrolni pregled po uvedbi učinkovitega zdravljenja, ko je koža bistveno bolj čista kot prej.

Na vprašanje, kako se počuti, odgovori z nasmehom: »Gospa doktor, odkar je koža čistejša, sem si končno našel punco, ki me sprejema takšnega kot sem.«

Tak stavek na prvi pogled deluje preprost, celo šaljiv, vendar razkriva globoko resnico o dejanskem vplivu luskavice na vsakdanje življenje bolnikov. Šele ob izboljšanju bolezni se pokaže, kako močno je ta vplivala na njegovo samozavest, socialno življenje in sposobnost vzpostavljanja odnosov.

Zakaj je potreben celosten pristop k zdravljenju?

Takšni primeri poudarjajo pomen celostnega pristopa k zdravljenju luskavice. Pri obravnavi psoriatične bolezni ni dovolj, da zdravimo samo kožo ali druge telesne spremljajoče bolezni; enako pomembno je upoštevati tudi psihološke in socialne vplive bolezni.

Danes imamo na voljo učinkovita zdravljenja, vključno z biološkimi zdravili, ki lahko pomembno izboljšajo tako kožne spremembe kot pozitivno vplivajo na druge pridružene bolezni.

Z učinkovitim zdravljenjem ne izboljšamo le videza kože, temveč pogosto tudi kakovost življenja, samozavest in duševno zdravje bolnikov z luskavico.

Pomembni sta tudi psihološka podpora in podpora okolice

Kljub današnjim možnostim učinkovitega zdravljenja luskavice pa je vsekakor pomembno prepoznati tiste bolnike, ki potrebujejo dodatno strokovno psihološko podporo.

Enako pomembno je ozaveščanje javnosti – ljudje morajo razumeti, da luskavica ni nalezljiva in da bolniki potrebujejo podporo, ne pa izogibanja. Sprejemanje in razumevanje s strani okolice lahko bistveno prispevata k boljšemu psihofizičnemu zdravju bolnikov.

Psoriatična bolezen vpliva na telo in duha

Psoriatična bolezen je torej mnogo več kot le kožna težava. Je kompleksna, sistemska vnetna bolezen, ki vpliva tudi na telo in duha. Z ustreznim zdravljenjem, zgodnjim prepoznavanjem zapletov ter celostnim pristopom lahko bistveno izboljšamo življenje bolnikov.

In včasih prav preprosti stavki iz vsakdanje prakse – kot je tisti o novi partnerki – najbolje pokažejo, kako globok in vseobsegajoč je lahko vpliv bolezni ter kako pomembno je, da psihološko breme, ki ga povzroča bolezen, pravi čas prepoznamo in ustrezno zdravimo.

Slika 1: Kumulativno breme psoriatične bolezni skozi čas. CV – kardiovaskularni; MetS – metabolni sindrom.